slider

mail2

02Slider011-mail3

Razvoj in ekologija

Družba namenja veliko pozornost tehnološkemu razvoju, ki omogoča sodobne in kakovostne gradbene storitve, ki izpolnjujejo pričakovanja investitorjev in kupcev.

Razvoj in raziskave, ki jih podjetje izvaja so v tesni povezavi z ekologijo. Gradbeništvo je dejavnost, ki pogosto močno posega v prostor, porablja neobnovljive vire in s tem vidno preoblikuje okolje. Družba si prizadeva iskati možnosti za zmanjševanje negativnih vplivov izvajanja dejavnosti na okolje. Pri načrtovanju in izvajanju del se družba trudi za okolju prijazno gradnjo in materiale, za gospodarno ravnanje z energijo in naravnimi viri ter za zmanjševanje emisij.

Ugoden vpliv na varstvo okolja pa ima tudi zamenjava iztrošenih kamionov in strojev s sodobnimi in okolju prijaznimi.

Veliko energije je bilo vložene v posodobitve v kamnolomu. Stare dozirne naprave so bile zamenjane s sodobnimi elektronsko krmiljenimi dozatorji za doziranje sekundarnega mletja. Izdelan je bil tudi projekt posodobitve krmiljenja in upravljanja kamnolomskega postrojenja, ki se v kamnolomu že izvaja. Leta 2010 je bil izveden tudi projekt statične protipotresne sancije klasirnice in primarne drobilnice.

Izdelana je dolgoročna usmeritev razvoja podjetja, ki je v tesni povezavi z načrti širše skupnosti. Pri pripravi razvojnih načrtov družbe je potrebno upoštevati prostorske dokumente občin na območju katerih se nahajajo obrati družbe.

Z novim občinskim prostorskim načrtom je povezana nova asfaltna baza, ki bo omogočila dokončno rešitev porabe drobljenca odpadnega asfalta in ekološke probleme povezane z lokacijo v Naklem. Projekt nove asfaltne baze je izdelan, izbran je tudi dobavitelj, postavitev pa je odvisna od pridobitve upravnih dovoljenj po sprejemu občinskih prostorskih načrtov.

Pomembni člen delovanja družbe in skrbi za okolje je tudi center za zbiranje in predelavo nenevarnih gradbenih odpadkov v gramoznici Bistrica. S tem prispeva k manjšemu onesnaževanju in vnosu neprijaznih emisij v naravo, saj se del odpadkov predela in ponovno uporabi pri izdelavi gradbenih agregatov.

________________________________________________________________________

PRILAGAJANJE RAZMERAM NA TRGU V GORENJSKI GRADBENI DRUŽBI D.D.

Zaostrene razmere na trgu v gradbeni dejavnosti, do katerih je prišlo zaradi drastičnega upada investicij, so pripeljale do propadanja vseh večjih slovenskih gradbenih podjetij. Prva so propadla podjetja, ki so bila že pred pričetkom gospodarske krize v relativno slabi finančni kondiciji. Sledili so stečaji ostalih gradbenih velikanov.
Vse kaže na to, da bo gospodarska kriza še trajala. Posledično se bodo nadaljevali stečaji tudi peščice tistih podjetij, ki so vstopili v krizo v dobri finančni kondiciji, če ne bodo prilagodila poslovanja novo nastalim razmeram. To pa ne pomeni samo znižanja stroškov poslovanja, ampak tudi izkoriščenja praznine na trgu, ki je nastala kot posledica propada ostalih podjetij.
Gorenjska gradbena družba d.d. se je začela na gospodarsko krizo prilagajati že pred nastopom le-te in jo izkoristila kot odlično priložnost za razširitev svoje dejavnosti na področja, ki so jih prej pokrivala propadla podjetja. Zelo velik korak naprej je naredila tudi na področju zgornjega ustroja voziščnih konstrukcij. Kljub recesiji se je vodstvo družbe, katero vodi direktor Branko Žiberna, dipl. inž. grad., odločilo investirati v strojno opremo na segmentu proizvodnje in vgrajevanja asfaltnih zmesi s poudarkom na povečanju kvalitete ter uporabi recikliranih materialov. Pri vseh teh odločitvah pa je bilo v ospredju varovanje naravnega okolja.

Proizvodnja asfaltnih zmesi:

V smislu dolgoročnega zmanjševanja stroškov, varovanja naravnih virov in varovanja naravnega okolja se je Gorenjska gradbena družba d.d. na področju proizvodnje asfaltnih zmesi odločila za posodobitev obstoječega proizvodnega obrata tako, da na novi lokaciji postavi sodoben proizvodnji obrat za proizvodnjo asfaltnih zmesi.
Kljub temu da je v zadnjih letih opazen zelo velik padec proizvodnje asfaltnih zmesi, kar je delno posledica zaključka večjih investicij v infrastrukturo, delno pa je prisotno pomanjkanje sredstev za redna vzdrževalna in obnovitvena dela ter večje investicije, se pričakuje, da se bo trend v prihodnjih letih pričel obračati v drugo smer. Zato je največja prednost novega obrata tudi proizvodnja asfaltne zmesi z uporabo vroče reciklaže starega asfalta. Taka tehnologija omogoča uporabo starega asfalta v asfaltni zmesi tudi do več kot 50%; medtem ko je hladna reciklaža omogočala uporabo le-tega največ do 15%. Proizvedeno asfaltno zmes po postopku hladne reciklaže je bilo mogoče uporabiti le na manj obremenjenih cestah. Cilj proizvodnje z vročo reciklažo je proizvesti asfaltno zmes, katera bo primerna tudi za najtežje prometne obremenitve.
Pri izbiri tipa in kapacitete proizvodnega asfaltnega obrata je bila pozornost posvečena predvsem naslednjim dejavnikom:

Tudi ostali sklopi obrata so rezultat najnovejših spoznanj na področju proizvodnje asfaltnih zmesi.

Vgradnja asfaltnih zmesi:

Gorenjska gradbena družba d.d. je v zadnjem času dopolnila strojno opremo tako, da lahko izvaja vgrajevanje asfaltnih zmesi na najbolj zahtevnih objektih, bodisi na novogradnjah ali pa na obnovitvenih delih. Z nabavo rezkalnika širine 2,0 m, finišerja s fiksno vgrajevalno desko širine 9,0 m in hidravlično vgrajevalno desko, katera s fiksnimi priključki omogoča vgrajevalno širino 8,0 m, je omogočena izvedba voznih pasov v celotni širini brez hladnega vzdolžnega spoja.
Poleg opreme za vgrajevanje (finišer Vögele 2100) je bila oprema dopolnjena z zgoščevalnimi sredstvi ustrezne teže, kateri linijski pritisk posameznega kovinskega obroča omogoča kvalitetno zgoščevanje do predpisane stopnje. Zgoščevalno sredstvo je opremljeno poleg klasične vertikalne vibracije tudi s sistemom horizontalne ali usmerjene vibracije (oscilacija) za zgoščanje asfaltnih zmesi na premostitvenih objektih. Kot dodatna oprema pa je na hidravličnem nosilcu nameščeno zamenljivo orodje za rezanje asfalta (nož) in zgoščevanje robov asfaltne plasti (robni pritiskač), na prednjem delu pa je nameščen polžast posipalec kamenega agregata za posip površine asfaltne plasti.
Gorenjska gradbena družba d.d. je na segmentu vgrajevana asfalta investirala tudi v kadre, tako da je organizirala izobraževanje strojnikov in delovodskega kadra v okviru ZAS-a. Organizirano je bilo tudi interno izobraževanje s praktičnim prikazom na poligonu. Na ta način je dodala še en pomemben del k izboljšanju kakovosti izvedbe asfalterskih del, saj so ravno operativni kadri tisti, ki imajo neposreden vpliv na kakovostno vgradnjo.

Reciklaža voziščne konstrukcije:

V smislu zmanjševanja stroškov, konkurenčnosti na trgu in varovanja naravnega okolja je Gorenjska gradbena družba d.d. razširila delovanje z uvedbo tehnologije reciklaže na licu mesta (»in situ«). Za izvedbo se je opremila s strojno opremo (reciklator W2500), katera omogoča uporabo penjenega bitumna kot veziva ali pa hidravličnega veziva kot so cement, apno in elektrofiltrski pepel.  Prednost tehnologije je v tem, da se zmanjšajo posegi v naravo:

Z optimizacijo tehnologije izvedbe je omogočena reciklaža vezanih nosilnih plasti ali stabilizacija nevezanih nosilnih plasti voziščne konstrukcije.
Razvite države, katere za vzdrževanje javne infrastrukture namenjajo več sredstev kot pri nas, navedeno tehnologijo s pridom uporabljajo. Ocenjujemo, da je pri nas premalo prepoznavna pri naročnikih in projektantih. Le s prepoznavnostjo in prednostmi katere nudi, pa jo je mogoče skozi veljaven način javnega naročanja vpeljati tudi v prakso.
Glede na priporočila EU o povečani uporabi reckliranih materialov v gradbeništvu, veljavno Uredbo o zelenem javnem naročanju in vedno večjega poudarka na trajnostni vidik gradbeništva ocenjujemo, da je Gorenjska gradbena družba d.d. na pravi poti. Za dosego zastavljenega cilja pa bo potrebno opraviti še veliko dela na vseh opisanih segmentih, predvsem pri:

Ne glede na vse prilagoditve razmeram, opravljene optimizacije in doseganje zastavljenih ciljev si prihodnosti preostalih slovenskih gradbenih podjetij ne predstavljamo brez posluha države, ki bo morala poskrbeti za zagon investicijskega mrtvila, spremembo zakonodaje na področju javnega naročanja, kjer ne bi bil edini kriterij samo najnižja cena, in omilitvijo pogojev finančnih zavarovanj.